Danes se mnogo bolj posvečamo negi ustne votline kakor v preteklosti, o takšni skrbi za zdravje pa so vse bolj podučeni tudi najmlajši.
Nega zob in dlesni je eden od temeljev dobrega zdravja: povezava med ustnim in vsesplošnim zdravjem je že dobro znana, bolezni zob in dlesni namreč lahko oslabijo imunski sistem in povečajo dovzetnost za možgansko in srčno kap, sladkorno bolezen ter številne druge težave! S tem spoznanjem danes odraščajo tudi naši malčki, ki se z zobno krtačko srečajo že pred prvim letom starosti.
»Skrb za zdravje otrokovega zobovja se mora začeti že v nosečnosti, z ozaveščanjem staršev o zdravi prehrani in higieni ter ustrezno materino prehrano. Prve preglede otrokovih zob opravi specialist pedontolog, pregledi pa so potrebni vse od izrasti prvih zob naprej na vsakega pol leta,« pojasni Nataša Prebil, dr. dent. med. Prve zobke čistimo s krpico, ko izrastejo prvi kočniki, pa začnemo uporabljati še ščetko z mehkimi ščetinami in iz umetnih vlaken, ki jih je lažje vzdrževati in ki niso tako privlačne za bakterije, zamenjamo jo vsaka dva meseca. Ščetkamo počasi in temeljito, najmanj tri minute, s krožnimi gibi od dlesni do zoba. Ne pozabimo na jezik! »Zobno pasto naj bi otroci začeli uporabljati takoj, ko znajo zobe izprati in vodo izpljuniti. Seveda je priporočljivo uporabljati otroško zobno pasto, ki vsebuje nekoliko manjšo koncentracijo fluora. Zobno nitko je priporočljivo uporabljati, ko izrastejo vsi mlečniki. Seveda so starši tisti, ki morajo otroku umivati zobe, saj je nekje do sedmega leta (oziroma odvisno od motiviranosti in motoričnih sposobnosti otroka) nemogoče pričakovati, da si bo otrok sam pravilno in zadostno očistil zobe!« svetuje strokovnjakinja, ki opozarja tudi na pomen zdrave prehrane: »Otrok naj pije čim več nesladkanih čajev in sokov ter uživa obilo sadja, izogiba pa naj se ogljikovim hidratom. Pri najmlajših je pomembno čiščenje zob tudi po dojenju, saj se lahko že takrat pojavi karies. Pazimo, da otrok ne zaspi s stekleničko sladke pijače, saj se lahko pojavi t. i. steklenični karies.«
Ob vstopu v šolo otrok že zelo zavzeto prevzema skrb za zdravo ustno votlino, pri tem pa jim je v izjemno podporo tudi izobraževalna ustanova: »Celotno šolsko obdobje so priporočljivi pregledi na pol leta. Z vstopom v šolo so otroci vključeni tudi v sistematske zobozdravstvene preglede, kjer ugotavljamo prisotnost kariesa in čeljustno-zobne nepravilnosti, ki so tudi najpogostejše preglavice pri najmlajših. To obdobje je sicer eno ključnih za poznejše oralno zdravje!« In, ne nazadnje, vsi poznamo ali pa smo že kar izkusili strah pred zobozdravniškim pregledom, kaj šele posegom, za veliko nezaupljivost pa je največkrat kriv odnos staršev do stomatološke stroke. »Strah pri otroku lahko odpravimo predvsem s pozitivnim pristopom do zobozdravniških posegov, veliko potrpežljivosti in odločnosti. Daleč največjo vlogo pri tem odigrajo starši. Nego zob in preglede mu lahko na zanimiv način predstavimo prek igre in zgodbic, o tej temi obstaja precej otroške literature,« je prepričana Prebilova, ki ocenjuje še, da bi morala še večjo vlogo pri skrbi za zdravje ustne votline prevzeti šola: »Morala bi zavzeti še bolj izobraževalni pristop. Tekmovanja za čiste zobe so že vpeljana, lahko pa bi, na primer, omogočili še čiščenje zob med obroki. Sicer pa so sami otroci dandanes vse bolj ozaveščeni o pomenu nege zob, o tem jih čedalje bolj podučujejo starši, ki se sami izobražujejo tudi prek medijev, malčki pa se veliko naučijo tudi v vrtcu.«
